VdihovalnikiKaj je astma?Kaj je KOPB?Kviz

Kaj je astma?

Pomlad je v zraku ... Žal pa to za marsikaterega astmatika ni samo prebujanja narave, novih zaljubljenosti in pomladnega optimizma. V zraku so v tem času namreč tudi različni alergeni, ki lahko preobčutljivim celo pokvarijo kakšen zmenek …

Astma je kronična vnetna bolezen, pri kateri nastane vnetje dihalnih poti. To vodi v preobčutljivost dihalnih poti, posledica tega pa so ponavljajoče se epizode dušenja, piskanja, napetosti v prsnem košu in kašljanja.

Poslabšanja astme lahko sprožijo telesna dejavnost, onesnaženost, hladen zrak, okužbe dihal in izpostavljenost povečanemu deležu različnih alergenov v zraku pri preobčutljivih bolnikih.

Bolniki z astmo imajo pogosto tudi seneni nahod (alergijski rinitis). Pri bolnikih, ki imajo samo seneni nahod, je tega potrebno dobro zdraviti, s čimer lahko zmanjšamo možnost nastanka alergijskega vnetja v pljučih – astme.

Pri nekaterih bolnikih se težave s smrkanjem, kihanjem in težjim dihanjem spomladi poslabšajo.

Zakaj?

Ko se narava prebuja, je v zraku veliko pelodov trav in dreves, ki tem bolnikom povzročajo težave. Pelodi so alergeni, ki se pojavljajo sezonsko in povzročajo časovno omejene težave. Celoletni alergeni pa so prisotni vse leto (npr. pršica). Pelode v naravi lahko prenašajo žuželke ali pa veter. V zraku je večja količina peloda vetrocvetk, ki je tudi lažji in dalj časa lebdi v zraku. Ob cvetenju se najprej okrepijo znaki rinitisa. Če jih ne obvladamo, lahko to vodi tudi v poslabšanje astme. Največ težav imajo bolniki v dnevih, ko je toplo, suho in vetrovno, medtem ko je po dežju cvetnega prahu v zraku najmanj.

Več težav imajo lahko bolniki spomladi tudi zaradi onesnaženosti. Če živijo v onesnaženem okolju, so spomladi onesnaženemu zraku bolj izpostavljeni, ker ljudje takrat ponavadi več časa kot pozimi preživimo zunaj.

Tudi prehladna obolenja, viroze, ki so pogoste spomladi, so lahko vzrok poslabšanju težav pri astmatikih. Po tipičnih simptomih prehlada se težave pomaknejo niže v pljuča, nastaneta kašelj in težje dihanje.

Bolniki z astmo so občutljivi tudi na spremembe temperature, zračnega pritiska in vlažnosti zraka. Hladen zrak, visoka vlažnost in velike temperaturne razlike, ki so dokaj značilne za spomladanski čas, lahko povzročijo poslabšanje astme.

Kako zmanjšamo pomladne težave?

Najbolj pomembno je izogibanje alergenu, ki povzroča težave. Da zmanjšamo stik s pelodi, zapirajmo okna, da alergeni ne prehajajo v stanovanje. Ne priporočamo sušenja perila na zraku. Po vrnitvi v stanovanje se je priporočljivo stuširati in preobleči, da se zmanjša koncentracija alergenov. Doma je potrebno pogosteje sesati prah, da alergene, ki pridejo od zunaj in se nalagajo na površine, sproti odstranjujemo. Med vožnjo z avtomobilom imejmo zaprta okna, da pelodi teže ter le v manjši meri pridejo v vozilo. Ker se nekateri alergeni na določenih območjih ne pojavljajo ali se pojavljajo ob drugem času, priporočamo tudi, da se preobčutljiva oseba umakne iz domačega okolja (npr. odide na morje ali v gore). Na sprehod se je bolje odpraviti po dežju, ko je peloda v zraku najmanj. Tudi košnjo trave je bolje prepustiti nekomu, ki nima alergije, če pa to ni mogoče, priporočamo masko prek nosu in ust.

Če samo izogibanje ni dovolj (in ponavadi ni) je potrebno poseči še po zdravilih. Preprečevalci so zdravila, ki zdravijo in zmanjšujejo alergijsko vnetje in s tem preprečujejo nastanek simptomov. Olajševalci pa težave in simptome, ki se pojavijo, le blažijo. Medtem ko so antihistaminiki dobri pri zdravljenju senenega nahoda, pri astmi nimajo učinka. Lahko pa vseeno omogočijo izboljšanje, saj je za učinkovito zdravljenje astme potrebno hkratno zdravljenje astme in rinitisa ter se z zdravljenjem rinitisa poveča tudi urejenost astme. Kot preprečevalce uporabljamo kortikosteroide, ki jih vpihujemo na sluznico nosu, pri astmi pa jih bolnik vdahne v pljuča. Drug preprečevalec so antilevkotrieni, ki so na razpolago v obliki tablet.

Koncentracija različnih pelodov je odvisna od podnebnega pasu in rastlinstva v določenem področju. Najprej se sprostijo v ozračje pelodi dreves, in sicer leska ter jelša, aprila cveti breza. Trave cvetijo od maja do julija. Koledar cvetenja različnih rastlin nam je v pomoč pri določanju začetka zdravljenja. Bolje je, da začnemo zdraviti takoj ob sprostitvi pelodov v zrak in ne šele, ko se že razvijejo simptomi alergije. Koncentracijo pelodov v zraku lahko sproti preverjamo na straneh Inštituta za javno zdravje: www.ivz.si/cvetni_prah.

Ob upoštevanju navodil za izogibanje cvetnemu prahu ter ustreznem in pravočasnem zdravljenju preostalih simptomov je lahko pomlad spet dišeča, brez smrkanja in težke sape.

Viri: Global strategy for asthma management and prevention. www.ginaasthma.org
Allergic rhinitis and its impact on asthma (ARIA) guidelines. www.whiar.org
www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/astma.php

Avtor prispevka: Asist. mag. Jurij Regvat, specialist pnevmolog